Omemba: Sara Köleš Ribeiro

»Mi se zelo trudimo ohraniti to seme, zato prebiramo take stroke.«

»Rekla bi, da predvsem bolj ozaveščenega. Res si prizadevamo živeti s čim manj odpada, da čim manj nakupujemo.«

»Ko se zjutraj peljem na Pomelajevo, nastane na ravnici – sploh v poletnih mesecih – ena taka meglica, to je prečudovito videti. Neka magija je v tej pokrajini. Jaz sem zaljubljena v Prekmurje, vsak kotiček mi je lep.«

»Rokodelci v Prekmurju so delovali že od zmeraj. Spomnim se, da jih je bilo še pred dvajsetimi leti kar nekaj tudi po hišah, ko se je privat delalo.«

»Mi se zelo trudimo ohraniti to seme, zato prebiramo take stroke. To je, kot vidite, osemredna, tanka in zelo dolga koruza, ki zraste v dolžino za več kot dva metra.«

»Ljudje, ki jih zaposlimo, pri nas ostanejo do upokojitve.«

»Pomelaj jim ne nudi zgolj kruha in zaslužka, temveč tudi socialno okolje, kjer se dobro počutijo.«

»Rekla bi, da predvsem bolj ozaveščenega. Res si prizadevamo živeti s čim manj odpada, da čim manj nakupujemo, da se zavedamo, da je veliko tega, kar mislimo, popolni balast.«

»Ja, ta čezmejnost vpliva na naše razmišljanje, na povezovanje, na sodelovanje.«

»Rekla bi, da predvsem bolj ozaveščenega. Res si prizadevamo živeti s čim manj odpada.«

»Od tega vpisa ne bomo dobili ničesar posebnega, je pa to za nas pomembno prepoznanje, da smo na državni ravni prepoznani kot redek nosilec teh starih znanj, ki se v naši hiši prenašajo iz starejše generacije pletark na mlajše.«

»Tudi mi izvajamo delavnice in tabore ter to naše znanje prenašamo naprej.«

»Sami smo prepoznali svojo vrednost ohranjanja dediščine pletarstva.«